Mali princ iz Gradišća

POZIVNICA_Tribina MALI KRALEVIČ_ 22.05.2019._DHK

mali kralevič_2018

mali kralevič_2018!

Mali kralič_2018_pozivnicaMali kralič_2018!   Mali kralič_prekmurski_2018!

Mali princ iz Gradišća je pomogao pri porodu prikmurskoga Maloga kraliča.

Imali smo cajta… (Ivan i Robert)

… v istini pa fajno štenje toga ekstra dela! (Branko)

Prezentacija Murska Sobota, 15. lipnja 2018., Akoš Antal Dončec (srdačno hvalimo za govor poslan elektroničkom poštom)

Spoštovani gostje, lepo Vas pozdravljam,

ime mi je Akoš Anton Dončec. Želim Vam kratko predstaviti prekmurskega Malega kraliča.

Želim se zahvaliti nekaj ljudem, ki so mi pomagali pri tem delu. Posebno se zahvaljujem Branku Pintariču za jezikovno pomoč in pripravljanje. Branko ima veliko vlogo pri tem delu. Zahvaljujem se tudi Maji Hajdinjak, ki je pregledala besedilo. Zahvaljujem se Mateji Sever za jezikovne popravke. Veliko mi je še pomagala z nasveti dr. Mojca Kumin Horvat, za katere se tudi zahvaljujem. Za izdajo knjige sem hvaležen Tiskarni Animus v Markišavcih. Zahvaljujem se tudi Boži Ivanuša Trajabarič in njenim dijakom v Gimnaziji Murska Sobota ter Janku Duriču za mnogo nasvetov in idej. Hvaležen sem članom Prekmurskega slovarja na spletni strani Facebook. Upam, da ne bodo jezni, če ne bom naštel njihovih imen, ker gre za veliko oseb. Zahvaljujem se za spodbujanja (moralno pomoč) dr. Elődu Dudásu, prof. Marcu L. Greenbergu in škofu Jožefu Smeju. In še posebno se zahvaljujem avtorju naslovnice Malega kraliča, slikarju Csabi Oroszyju iz Sombotela. Gospod Oroszy je po naši ideji narisal naslovnico. Vplivale so na nas naslovnice tujih prevodov romana. Pravzaprav je samo naslovnica posebna, v knjigi so ostale izvirne St. Exupéryjeve risbe. Mali princ je radoveden deček, ki hoče vse spoznati, kar je dragoceno, zanimivo in važno. Ker ima večen nauk za človeštvo, zato ga vsak narod lahko sprejme. Ti omenjeni narodi pa so ga oblekli v svojo narodno nošo. Naš Mali kralič nosi prekmursko obleko, ima v roki lešnikov ščap (namesto meča), pri njem sedi evropska lisica in raste rožica, v ozadju so prekmurski vrhi namesto vulkanov in topoli namesto kruhovcev.

Hočem ponuditi to knjigo dvema važnima človekoma, ki nažalost nista doživela objave: prvi je Feri Küzmič naš velik zgodovinar. Drugi je moj učitelj iz osnovne šole Karel Krajcar, ki je bil najbolj uspešen pedagog v Slovenskem Porabju. Karči bači je dal idejo za naslov Mali kralič. Videl sem nekaj slovanskih prevodov s podobnim naslovom in sem se spominjal, da je imel Karči bači zbirko porabskih pravljic Kralič pa Lejpa Vida. Tako je nastal ta naslov.

Se opravičujem, če sem pozabil nekoga omeniti.

Nekoč sem bral, da so prevedli Malega princa v nekatera narečja in pokrajinske jezike. Prvi narečni prevod je bil objavljen leta 1965 v Jugoslaviji v kosovsko-albanskem govoru! Vemo, da je prekmurska literarna tradicija bogata (to je jezik, ni narečje!), zato sem mislil prevesti ta roman. Seveda ne bom jaz odločil ali je dober ta prevod. Dr. Mojca Kumin Horvat je rekla v tistem videoposnetku, ki ga lahko vidimo na spletni strani YouTube, da so v prekmurščini besede, ki se fajn zvenijo, kot krpüšnica (robidnica). Imam prevod Malega princa v gradiščanski hrvaščini od Ivana Rotterja iz leta 1998. Gradiščanščina ima toliko let staro knjižno tradicijo, kot prekmurščina in je danes še vedno poučni jezik v Avstriji. Rotterjev prevod je kakovostno delo. Namreč v romanu je en trgovec (v mojem prevodu bogataš), ki je neprijazen človek in ga ne mara Mali princ. V Minattijevem slovenskem prevodu pravi Mali princ, da trgovec/bogataš ni človek, temveč žaba. V francoskem izvirniku to je champignon, ki pomeni goba. Rotter piše vrganj, to pomeni jurček, ki je ena vrsta gobe. V prekmurščini grbanj. To je pa ena fajn zveneča in iznajdljiva beseda! Prevajanje literarnega dela ni samo prevajanje besed. Treba je razumeti avtorjevo sporočilo. Mali princ ni otroška knjiga, temveč kritika človeške družbe in njene neprijaznosti. Po mojem St. Exupéry poskusi spodbujati človeka za kreativnost, ustvarjalnost in samostojno razmišljanje. Dober primer tega spodbujanja, ko Mali princ gre na eno visoko goro, da bi videl celo Zemljo. A nič ne vidi ter ne sliša razen svojega odmeva. Zato misli, da ljudje nimajo fantazije, ker ponavljajo za njim.

Deloma pod Rotterjevim vplivom sem poskusil iskati čim več značilnih prekmurskih besed. Ena taka lepa beseda je püngrad. Mali kralič vidi v püngradi pet gezero roužic. V francoskem izvirniku to je jardin, ki pomeni vrt (prekmursko ograd, ograček). Ali je püngrad takšen vrt, ki je poln lepih cvetic in dreves. Torej je smiselno koristiti tole značilno besedo.

Poskusil sem rešiti nekatere besede iz stare prekmurščine, ki jih še vedno lahko razumejo ljudje. Npr. kniga, planeta, püščava, ki so v slovenščini knjiga, planet, puščava (ni velike razlike). Koristil sem nekaj besed, katerih razumljivost je vprašljiva, toda so prirasle k mojemu srcu in nočem jih zapustiti. To je npr. vacalejk (robec), ali lahko rečem besedo, ki je ni v tem besedilu: pozoj (zmaj) ali ogračar (vrtnar). Seveda ne pišem veliko takih besed in vedno dodam v opombi današnji pomen teh izrazov. Ali nikoli ne pišem zelo zastaranih, reliktnih izrazov, ki jih absolutno ne razumejo (kebzüvati, precimba, batriven).

Knjigo sem prevedel iz francoščine. Izvirni Le Petit Prince ima preprost jezik, torej ni takšen, kot Dumas, Hugo ali Camus. Vendar je njegovo sporočilo zelo globoko. Tisto je treba razumeti. Tudi sem koristil druge prevode, da bi bolj razumel besedilo, kot omenjeni Rotterjev prevod in še slovenska, nemška, hrvaška, slovaška, madžarska, angleška in češka besedila. Poslušal sem radijski intervju z makedonskim književnikom Davorjem Stojanovskijem, ki je rekel, da znanje več jezikov dobro vpliva na pisateljski slog.

Malega kraliča sem prevedel v goričko narečje, a sem že omenil, da so mi pomagali člani Prekmurskega slovarja, ki so bili ne samo iz Goričkega, temveč iz ravenskega in markastega kraja. Nekdo je rekel, da ni možno pisati v prekmurščini, ker prekmurščina nima besednega fonda. Vendar to ni res. Po mojem je treba upoštevati in raziskovati staro književnost, ker v njej imamo korenine. To, kar je še razumljivo naj rešimo iz stare književnosti. Moramo pogledati druga prekmurska narečja. Treba je čim več brati in ne samo v slovenščini. Važno je, da beremo tudi vzhodnoštajerska literarna dela, zlasti Petra Dajnka, Antona Šerfa in Gregorja Jožefa Plohla, ker je njihov jezik okusen in tudi podoben sodobni prekmurščini. Smiselno je, če beremo še kajkavska, hrvaška in gradiščanska besedila, ker imamo s tistimi jeziki široke kulturne in zgodovinske stike. Tudi to je dobro, če beremo slovaška in češka besedila ter beremo v nemščini in madžarščini, kajti sta madžarski in nemški jezik dosti vplivala na prekmurščino. Seveda upoštevam osrednjo slovenščino, ker vem, da ima danes ta jezik največji vpliv na prekmurščino. Tudi slovenščina ima zelo lepe besede (npr. tolažba), vendar jih je treba izbrati. Avtor mora upoštevati bralca, ali je tudi važno, da ima bralec potrpežljivost proti avtorju. Prešeren pravi v Novi pisariji, da je literatura pravzaprav umetna stvar, književnik mora včasih tvoriti kakšne umetnosti in se malo ločiti od ljudske ravnine. Vseeno so važne stvari razumljivost ali vsakovrstne potrebščine. Karmenu Psaila malteški narodni pesnik je dokazal, če pravilno in trezno uporabi svoj jezik lahko piše leposlovje na višji ravni.

Zame je najvažnejše sporočilo Malega princa, da moramo ohraniti stare vrednosti. Naš jezik je biser, ki ga ne smemo odvreči. Rekel je en madžarski glasbenik, da je treba stare vrednote integrirati v modernizem in modernizacija ni to, da uničimo vse, kar je staro.

Hvala, da ste me poslušali!

 

Mali princ_HŠtD_1998

 

Antoine de Saint-Exupéry

Mali princ

S crteži autora

prijevod: Ivan Rotter

Mali princ_image026

Mislim, da je za svoj big ishasnovao jato divljih ptic.

LÉONU WERTHU

Prosim dicu za oprošćenje, da sam ovu knjigu posvetio odrašćenomu človiku. Imam za to ozbiljno ispričanje: ta odrašćeni je najbolji prijatelj, koga imam na svitu. Imam i drugo ispričanje: ta odrašćeni more sve razumiti, još i knjige za dicu. Imam i treto ispričanje: ta odrašćeni živi u Francuskoj, kade je gladan i kade mu je hladno. Potribno je, da ga negdo utiši. Ako sva ova ispričanja nisu dosta, rado ću posvetiti ovu knjigu ditetu, ko je nekada bio ta odrašćeni človik. Svi odrašćeni su nekoč bili dica. (Ali se malo ki od njih toga spominja.) Ispravljam, ada, svoju posvetu:

LÉONU WERTHU

KAD JE BIO MALI DIČAK

 1.

Jednoč, kad sam bio šest ljet star, sam vidio prekrasnu sliku u nekoj knjigi o prašumi, ka se je zvala „Istinite priče“. Slika je kazala veliku kaču kako guta neku zvir.

U knjigi je bilo pisano: „Te velike kače gutaju svoj plinj u jednom žaložu, prez žvakanja. Potom se već ne moru gibati i prespavaju šest misec da ga probavu.“

Ja sam ončas čuda razmišljavao o pustolovina u prašumi, pak mi se je jednoč ugodalo, da pisaljkom u boji nacrtam svoj prvi crtež. Moj crtež broj 1. Izgledao je ovako:

Pokazivao sam svoje meštarsko djelo odrašćenim i pitao sam je je li se boju mojega crteža.

Oni su mi odgovarali: „Zbog čega bi se bojali krljače?“

Moj crtež ali nije prikazivao krljaču. Prikazivao je veliku kaču kako probavlja slona. Zatim sam nacrtao veliku kaču znutra, da bi odrašćeni mogli bolje razumiti. Njim se sve svenek mora razlagati. Moj crtež broj 2 je izgledao ovako:

Odrašćeni su mi svitovali, da prestanem sa crtanjem velike kače zvana ili znutra i da se bolje zanimam za zemljopis, povijest, račun i gramatiku. Tako sam, pravoda, sa šestimi ljeti napustio divno zvanje slikara.

Zbog neuspjeha mojih crtežev broj 1 i broj 2 sam zgubio volju. Odrašćeni nikada ništa ne razumu samo po sebi, a dica nastanu trudna ako im svenek i svenek nanovič moraju razlagati.

Morao sam, ada, zibrati neko drugo zvanje i naučio sam letiti zrakoplov. Letio sam svagdir po svitu. Zemljopis mi je u tom zaistinu dobro služio. Znao sam na prvi pogled razlikovati Kinu od Arizone. A to je jako hasnovito, ako človik u noći zabludi.

Tako sam, u toku žitka, čuda puti došao u kontakt s ozbiljnimi ljudi. Dugo sam živio med odrašćeni. Imao sam mogućnost gledati je iz blizine. To nije bitno poboljšalo moje mišljenje o nji.

Kad sam bio med njimi strefio nekoga, ki bi mi se činio malo zvitiji, pokušavao bi mu pokazati svoj crtež broj 1, koga sam dobro čuvao. Kanio sam znati, je li ga on zaistinu razumi. Ali on bi mi svenek odgovarao: „To je krljača.“ Onda se ja ne bi s takovim već pominao ni o velikoj kači, ni o prašumi, ni o zvijezda. Spušćao bi se na njegov nivo. Razgovarali smo se o bridžu, o golfu, o politiki i o kravata. A odrašćeni bi onda bio jako zadovoljan, da je spoznao tako spametnoga človika.

 

Mali princ iz Gradišća – DOWNLOAD/PREUZIMANJE (PDF-format, sa slikama!)

!Mali_princ_1999_2015_finalna

prilika za to je ostvarena: 12. svibnja 2015. (na dan kada se nogomet u Mattersburgu opet piše velikim M! SVM opet nakon dvije sušne godine igra u Austrijskoj saveznoj ligi)

  • 1998. (knjiga, Hrvatsko štamparsko društvo, Željezno; Kroatischer Presseverein, Eisenstadt)
  • 2015. (kao e-book, elektronička knjiga, IR)

Odlučili smo se za ovaj pothvat jer:

  • U Drugom svjetskom ratu (završio je prije 70 godina) je bilo i kulturnih događanja. Izdavale su se i knjige. Taj Mali princ nije odmah postao uspjeh – naprotiv. Tek kasnije je proputovao po cijelom svijetu i preveden je na mnogo jezika.
  • Biblija (Štefan Geošić, Croatica, 2015) i Mali princ stigle su i u Gradišće. Nisu one zaobišle našu Panoniju. I one su prevedene na gradišćanskohrvatski jezik.
  • 70 godina je prošlo da je umro Antoine de Saint Exupéry (1944.). Prava se mogu tumačiti opušteno.
  • Prošlo je više od 15 godina otkada je publicirana gradišćanska publikacija (Mali princ, HŠtD, 1998.). Original je izašao 1943. u New Yorku, 1945. u Parizu.
  • Knjiga je više-manje rasprodana (ima jedva još primjeraka u Gradišću).
  • Neće se vjerojatno više tiskati.
  • Elektronička knjiga ne košta ništa. Nema troškova za tisak.
  • Preuzimanje s interneta je mačji kašalj za svakoga internetskoga korisnika.
  • Svima stoji na raspolaganje. 24 sati je online, 365 dana. Sve u realnom/stvarnom vremenu.
  • Priprema i promjena dokumenta je brzo obavljena.
  • Globalna je to ponuda, preko svih političkih, kulturnih i jezičnih granica.
  • Neka se prevodi i na slovački gradišćanskohrvatski, madjarski gradišćanskohrvatski, trajštofski, uzlopski, borištofski, pinkovčanski idiom. Tekst je tu… Prevoditelji na posao!

Donašamo tu i naše bilješke i sastavke učenika iz 1998. godine:

DOWNLOAD/PREUZIMANJE:

BILJEŠKE (IR, bilješka o piscu i o djelu, dobar prevoditelj, mediji u Gradišću o Malom princu, gh prijevodi, roža Jurice Čenara)

ŠKOLARI PIŠU (sastavio IR, sastavke o Malom princu su napisali učenici Panonske gimnazije u Gornjoj Pulji, 1 A, 1998/1999. Hvala vam puno! Bili ste moji mali kraljevići i pripitomili me…)

 ruže (3)

Jurica Čenar – roža – misi misli, 1983, 45

 

roža

prez dvojbe

ona me ubola

svojim trnom

kad sam ju kanio skinut

iz zemlje

branila se

ubola me

važgala oganj u meni

krez koga svaki ide

ako ide

neka biži

da mu se roža

ne uvene

nego

u domaćem vrtljacu

procvate

 

 

Također o ruži su pisali i mnogi pjesnici iz Gradišća (nalaze se na ovom blogu):

Franc Rotter: Neka cvatu rože na zemlji mrzloj…

https://ivansic.wordpress.com/2013/09/20/croatia-liberata-neka-cvatu-roze-na-zemlji-mrzloj/

Augustin Blazović: Pjesmica roži (prijevod, Fridolin Stier)

https://ivansic.wordpress.com/2014/12/09/augustin-blazovic-pjesmica-rozi/

Matilda Bölcs: Čenstohova, Bonaca na placi roža

https://ivansic.wordpress.com/2014/06/06/matilda-bolcs-censtohova/

https://ivansic.wordpress.com/2014/06/04/matilda-bolcs-bonaca-na-placi-roza/

Fred Hergović: Jačke

https://ivansic.wordpress.com/2014/03/11/fred-hergovic-hrvatska-mrtva-priroda-u-osam-kipi/

Timea Horvat: Rosa dell‘ Incognito

https://ivansic.wordpress.com/2015/01/06/timea-horvat-rosa-dell-incognito/

Joško Weidinger – Kad vidiš rožu

https://ivansic.wordpress.com/2018/10/21/josko-weidinger-kad-vidis-rozu/

…u mjesecu svibnju tjedan dana s malim princem, ružom i mjesec s Oliverovim pjesmama (11. nastup u KUGI, 24. svibnja 2015.)

 

ruže (2)

 

Komentiraj

Popunite niže tražene podatke ili kliknite na neku od ikona za prijavu:

WordPress.com Logo

Ovaj komentar pišete koristeći vaš WordPress.com račun. Odjava /  Izmijeni )

Google photo

Ovaj komentar pišete koristeći vaš Google račun. Odjava /  Izmijeni )

Twitter picture

Ovaj komentar pišete koristeći vaš Twitter račun. Odjava /  Izmijeni )

Facebook slika

Ovaj komentar pišete koristeći vaš Facebook račun. Odjava /  Izmijeni )

Spajanje na %s

%d blogeri kao ovaj: