SAMOTA
toliko poznancev
a nijedan nijednoga ne pozna
toliko smo skupa
a ipak svaki sam
toliko govorimo
a ništ ne velimo
toliko larme
a ništ nij‘ čut
„…da, da…“
EINSAMKEIT
so viele bekannte
aber keiner kennt den anderen
so viele sind wir wenn wir zusammen sind
und dennoch jeder allein
so viel herumgerede
und nichts wesentliches dabei
so viel lärm
und nichts hörenswertes dabei
„…ja, ja…“
LONELINESS
so many acquaintances
and no one knows anyone
we’re together so often
but nevertheless alone
we talk a lot
but don’t say anything
so much noise
and no sense to it
„…well, well…“
Rušimo granice, PEN, 2022, 68-69.
Filed under: ghrv književnost, Katarina Drakšić-Halaj, Rušimo granice_PEN_2022 | Tagged: trojezično (hr-nj-en) |
Komentiraj