Pavao Horvat: Selu se Harvati, Die Kroaten müssen fort, Croatian Emigration

SELU SE HARVATI*

Ljudi se selu toužni

Čuda dice va kouli

Glavu svoju nagmu duoli

Selu se kot cigouni

Kej je pelja, kej je gouni

Moura živit kej se ruodi

Kruha prosi svaku dejte

Žednji, glani su ni vejke

Japa, Majka, kam idemu

Zakej ustavili selu?

Našu prekrasnu krajinu

Lipe brege i dolinu

But je, bit će nam još buolje

Pout ćedu nam sve nevolje

Glad i Turki su najgorji

Neka zginu svi va pekli

na kajkavskom govoru Hedešincev (Hidegség/Vedešin/Kleinandrä)

DIE KROATEN MÜSSEN FORT

Traurige Menschen ziehen aus

Viele Kinder auf dem Wagen

Mit gesenkten Häuptern gehen sie fort

Wie Heimatlose

Was leitet sie, was treibt sie fort

Wer geboren wird muss leben

Um Brot bittet jedes Kind

Durstig, hungrig sind sie immerfort

Vater, Mutter, wohin gehen wir

Warum verlassen wir das Dorf

Unsere wunderschöne Gegend

Unsere schönen Berge und Täler?

Geh, dort wird es uns besser gehen

Alle Mühen werden vergehen

Am ärgsten sind Hunger und Türken

Sie sollen alle zur Hölle gehen

Es vergeht die Zeit, es vergeht alles

Fern bleibe uns der unheilbringende Feind

Nicht weiter soll es uns jagen

Lass er uns dich ein wenig verschnaufen

So kamen wir bis zum See

Fanden Unterkunft als Flüchtlinge

Ein kühler Bach erquickte uns

Hidegség/Kleinandrä heisst der Ort

CROATIAN EMIGRATION

Moving along wearily

With heads bent

Going off like gypsies

Children in the wagons

They were forced

To leave their homes

Where children go hungry

And had to beg for bread

Parents are asked why

The village is left behind

Situated in a valley

Surrounded by mountains

Things won’t improve

And we’re in need

Those who drove us out

Should roast in hell

Time showed no mercy

Nor did our oppressors

They drove us on

Allowing us no rest

We ended up at a lake

And settled there

A brook gave us water

Hedegsheg is that place

Rušimo granice, PEN, 2022, 108-110.

Pavao Horvat: Nejme sroum, Ich schäme mich nicht, Not Ashamed

NEJME SROUM*

Kad poudem doumom

Serce me bulji

Ne pozna me već nikur

Sakom sem tudji

Ali meni je saki

Juš tak tudjinec

Ki ne kounji ali ne zna

Da sem i ja Vedešinec

Onde sam zrasel

Onde ću počinut

To mi je zadnja želja

Onde i preminut

ICH SCHÄME MICH NICHT

Wenn ich nach Hause gehe

Ist es mir bang ums Herz

Keiner kennt mich mehr

Freund bin ich allen

Aber mir ist jeder

Ebenso fremd

Der nicht ahnt oder weiß

Dass ich aus Hidegség/Kleinandrä bin

Dort bin ich aufgewachsen

Dort werde ich ruhn

Das ist mein letzter Wunsch

Dort auch zu sterben

NOT ASHAMED

Coming home

My heart aches

No one knows me

A stranger to everyone

And everyone’s a stranger

To me as well

Who doesn’t know

That I’m from Hidegség

That’s where I was raised

And that’s where I’ll rest

That’ll be my last wish

To be buried there

na kajkavskom govoru Hedešincev (Hidegség/Vedešin/Kleinandrä)

Rušimo granice, PEN, 2022, 111-112.

Pave Horvat – K Tebi bižimo…

Pave Horvat

K Tebi bižimo…

 

K Tebi bižimo, o draga Majka,

O plačuća Divica.

Boli nas duša, tužna molitva

Stalno Tvoj mir zaziva.

Tuga duše rodi nam suze

Jur sahne ona, gorko se plače.

Da se na nas ogleda.

 

I pod križem si suze točila

Kada si onde stala.

I sad mučiju Sina tvojega

Kad trpi Mati Crikva.

Milovanje i sad nam skažeš

Ali u nebi plakat ne možeš.

Suze si za nas ovde točila

Sad diliš milost Sina.

 

Zaufano smo došli mi k Tebi

U obrambu nas zami.

Daj da nam suze dušu operu

Da nas grihi ne gnjavu.

I u smrti budi Ti s nami

Smrtnoga straha od nas odnami.

Krvave suze neka nam budu

Slobodni put u nebo.

 

Kalendar Gradišće 1978, 205.

Pave Horvat – Jačka Jurskoj Mariji

Pave Horvat

Jačka Jurskoj Mariji

 

Suze krvave točiš, Marija,

Tužno Te pitamo dica tvoja:

O kakova te j’ tuga napala,

Da se plačeš, Božja Majka.

 

Irski biškup te je donesao,

Samo zbog vjere je prognan bio,

Batrenje si mu samo Ti bila,

Sužalovanje skazala.

 

Tvoj mali mili narod hrvatski

Kuca s Tobom na nebeski vrati.

O ne prestani za nas moliti,

Srce Sina utoliti.

 

Gorke nam suze tvoj Jezuš šalje,

Da se za grihe ljudstvo pokaje.

Žalosna Majka, o pomoz’ meni:

Tužnu dušu razveseli.

 

Suze krvave tvoje su meni

Rubinti črljeni, kinč miljeni.

Za moje grihe gorko se plačem.

Lica suzami namačem.

 

Svi narodi su tvoji, Marija,

Za sve j’ proljana krv tvoga Sina.

I u nebesi moliš Ti za nje,

Kažu nam suze krvave.

 

Kalendar Gradišće 1978, 205.

Pavao Horvat – Osamnaesta molitva

Pavao Horvat

Osamnaesta molitva

Iskušavaju me ruglom,

ja sve primim mirnom dušom,

škripaju zis zubi na me,

a ja ništ ne marim na nje.

Vraćaju mi zlo za dobro,

usmijuju me nazlobno:

„Glej! Va Boga se zaufa!

Koga još i nije znamda!“

Od žalosti sam vas potren,

Zato vičem Te i zovem:

„Ne daj dušu razdirati,

Tebe zaman zazivati!“

Nikola Benčić, Književnost gradišćanskih Hrvata, 2010, 162.

Horváth Pâl (1930. – 2008.)

https://online.pubhtml5.com/oorv/wvnv/#p=335 (isplati se usporediti tekst Benčića i Brkića…)

Josip Brkić: Molitvenik hrvatskih pjesnika, 2020, online izdanje

Pjesme pokojnih i živih gradišćanskih pjesnikov

U zbirki se tako nahadjaju pjesme trih pokojnih i trih živih gradišćanskih pjesnikov početo od Mate Meršića Miloradića, Augustina Blazovića i Pavla Horvata, do Antona Leopolda, Jurice Čenare i Freda Hergovića.

Kot piše sastavljač skoro 550 strani debele zbirke ona nije antologija, nego vijenac molitav u hrvatskom književnom korpusu potvrdjenih autorov, ki pišu bogoljubno, bogoiskateljski ili blasfemično.

Četire pjesme Miloradića

Od Miloradića su četire pjesme: „Bog i Hrvati“, „Jutarnja molitva“, „Večernja molitva“ i „Krugom ljeta“, a od Blazovića („Ja ljubim jesen“), Leopolda („Molitva“), Horvata („Četrdeset i osma molitva“), Čenara („si bili“) i Hergovića („Molitvica“) po jedna.

ORF B:

https://volksgruppen.orf.at/hrvati/stories/3082519/

Josip Brkić: Molitvenik hrvatskih pjesnika, 2020, online izdanje

https://online.pubhtml5.com/oorv/wvnv/#p=476