BOŽIĆNI MIR
Božićno drivo i željni mir,
koga po svitu ni najti vsagdir.
Ishod i zahod i celi svit
na Božić mir će znam moć bit.
Daljni ishod i krvna zemlja,
kade nepretelj lovnju vežba.
Smrtne tice, smrtni ter,
zaloga je ovo jerb –
spušćat bombe, oganj triskat,
žuhke suze v oku bliskat.
Mesto božićnoga mira –
krik nekrive dice vlada.
Zač nosu oni ve križe –
da je lovu v robne mriže?
Će i njim prosvitit Danica –
ko po rodnoj kiši kanica?
Ćedu oni Božiće spivat –
ljubni mir prez straha uživat?
Neka jači sever i jug
vsega svita daljni krug.
Po puti i vsaki kraji
mira želja j’ čut va raji.
Mali zečić nima – stvar
ka po polji dela kvar.
Slon i čele male
vse bi rado za mir znale.
Kako ne pak mi človiki
kulture prvi poslaniki?
Ki je pravi miroljub,
ta va srci ništ nij skup.
Stanmo složno v borno drivo,
mirni život nam nij krivo.
Ko se tali srce z leda
božićni mir je srca želja.
Mate Šinković, Na našoj Gori, Šopron 1998, 23-24.
nadoknadno stavio na blog: 24. 12. 2022., nakon čitanja u Koljnofu, primijetio da nema pjesme na blogu
Filed under: ghrv književnost, Mate Šinković_Na našoj Gori |
[…] https://ivansic.wordpress.com/2014/09/01/mate-sinkovic-bozicni-mir/ […]
Sviđa mi seSviđa mi se