NAŠA GENERACIJA
„Latroknak szolgáltunk“
Z Bogon se najt na svetačni
Dan. Najlipši vlasi se čulo
Pervo, neg je skersnul va grob.
Vrieda je i školnika zval,
A gospodin su prošli za njin.
Ni dost da su nas ustavili,
Sad su nan i drivlje, ko smo si
Sadili, zramali noro. Kad
Se ufaš borit za drugoga,
Zač bi moral prosit da se za
Te boru? „Sve smo ostavili
I naslijedovali tebe,
Ča će dakle biti s nami?“
Matilda Bölcs, Jantarska ciesta, Pečuh, 1992, 54
„Latroknak szolgáltunk“ – Wir waren in Latroknak / Bili smo u Latroknaku
Filed under: ghrv književnost, Matilda Bölč | Leave a comment »