Anton Leopold – U farskoj pivnici

Anton Leopold

U farskoj pivnici

U Židanu pokraj crikve

Farof, gaj kulture sitve,

Vani jelve, bijele breze,

Znutra zdenac pokraj ljese,

Na farofu je knjižnica,

Bogat muzej i riznica.

Svega skupa sabrao farnik,

Hrast hrvatski, pravi žarnik.

Na farofu je pivnica,

Dojdemo po stepenica

U tu škuru prostoriju,

Jednu malu črnu špilju.

Kot je ugljen črne zidi,

Na ki puno novcev sidi,

Kot spomeni sakupljeni

Novčići na zid slipljeni.

Črni lagvi ovde nutri,

Vinska duha u nos udri:

Ovde vino farnikovo,

Staro i „ljetošnje“ novo,

„Hajriger“ mu Nimci velu,

Na rastoku se veselu…

Farnik rado goste prima,

On izvrsno vino ima.

U pivnicu ljude zove,

Da mu slipu novce nove,

Mali pinez kot spominke,

Na sastanke i pominke,

On s bučicom vino vadi,

Ter natače po navadi

U stakaoca, da se pije,

Farskim vinom gut zalije:

„Pijmo sada, brati, sestre,

Da budemo duše vedre!

Dobro zdravlje i na bratstvo,

Na preteljstvo i hrvatstvo!“

Ipak ovde neka mjera.

Preveć, upit – se ne kera!

Ar da padneš, tvrde štige,

Slomit moreš si kotrige!

Ali malo smi šumiti,

Ar je vino nek za piti,

Dobro vino farnikovo,

Prvi klas je i „A“ slovo!

Zato pijmo kod Židancev,

Ovput nij u vinu žgancev!

Frakanava, 6. 11. 1993.

(Po povratku iz Židana)

Anton Leopold, Svitli kolobar, hkdc, Željezno, 1995, 52.

kerati – dostojiti